Slikoviti dnevnik Urške Kozak

Naš film v Bolgariji

Naš film je odpotoval na svoj prvi festival kratkega filma. Huraaaa!

link na artservis

Urejam si GALERIJO SLIK

klik

VOL

60 x 40 cm

akril na platnu

mal me je svetloba hecala, ma sej je vsen, vsaj mal več filinga o materialu dopušča.

Nova slika (za sestro)

60 x 80 cm, akril na platno

Barbara mi je zrihtala res velik izziv, ker sem si mogla vrt dobesedno izmislit, če sem hotela upoštevat njene želje. Ampak sem ugotovila, da kar nekako vem, kako izgleda smreka in voda in senca in vse…nisem mogla mimo iste logike, ki jo drugač vključujem v proces. Kljub temu, da je motiv daleč od tistih, ki si jih izbiram sama, je vseeno slika očitno moja. Kar kul, a?

Na 3delavnici v HOF-u

tukaj

res ni slaba slika, anede!

Ta zadnji Čarliji

Moja je večja, njegova sto zelo majhni (tam nekje30×40), v gostilni vse tri dost kul izpadejo.

Btw, Boardwalk ta novi spot je skoraj končan, čaka naju nov za Jurje.

Tudi najin projekt s 3D animacijo je že bolj proti koncu.

Kmalu imam izpit za spletnega oblikovalca. Vito pa strokovnega. Evo, tko, tisti, k nč ne veste…

Poslavljamo se od Sopce

Namreč, tisti ljudje, za katere sem mislila, da vedno obstajajo tam v tisti luknji, samo jaz moram tja, da jih vidim, tistih ljudi več ne bo tam. In tudi ne bo žurov in vsega tega, kar pride zraven. Hecno, zadnje čase mi do tega niti ni bilo, to soboto so se pa pojavili malo čudni občutki…skorajda nostalgični. Veliko se je zgodilo tam, predvsem v naših odnosih.

No, vsi sopčani vabljeni na vselitveni parti!!!! (enkrat aprila ali pa maja).

Kar se tiče filmov, gledala sem Skrivnostno sled, pustila me je hladno, nisem pač tip, da bi cepala za Scarlett Johnson (al kako se napiše), vsebinsko bi je blo ok, izvedba pa slaba, ker me sploh ni držalo in sem predvidela vse, kar se je zgodilo. Edina stvar, ki me skrbi, je to, da mogoče če ful filmov gledaš, avtomatično začneš gledat režiserjem pod prste. Fak, tega ne bi rada. Ni me očaral, ni me presennetil, ni izpolnil mojih kriterijev nasploh. Ampk ni bil pa dolgočasen in lepo je bil povezan. Videla sem jasno tudi Babilon in bolj ko razmišljam o tem filmu, slabši mi je. Vem in razumem, kaj se je zgodilo Iñárrituju

ampak skorajda da je tak režiser samo za enkratno uporabo…več ne zmore. Sem prestroga? Trije njegovi podobni filmi so moj argument…le, da mi je prvi najboljši, ker je surov in ne predelan za holivudsko množico. Zadnji pa - največja kvaliteta je to, da res lepo teče, gledljiv je in zanimiv in napet. O temi pa raje ne bi. Povejte!!!

rada bi samo še dodala, da je večina režiserjev sposobna narediti samo en dober film, če sploh. Če hočeš delati nekaj drugega, ti mora umreti mama ali pa se moraš znajti na cestah Marocca. Dokler ti gre zadovoljivo dobro, je tvoja vsebina nekaj izčrplijivega.

Jou mudeli

Ful ful dolgo že nisem nić napisala. Razlog tiči v tem, da sem mogoče kdajres imela čas, ampak takrat pa definitivno nisem imela volje in nisem hotla razmišljat o tem, kaj se mi sploh dogaja.

Res, te tedni so kar dost naporni. Poleg šole, ki so mi jo nabasali kar 4x tedensko (čeprov noro- jutr mi odpade baje), sem imela še en dost okruten deadline (čakala sem jih 3 tedne, potem pa so me poklical na sestanek, to je bila sreda, in mi rekli, da nujno do petka neki rabijo), ki sem se ga sicer poizkusila držat, ampak so potem itak sledili popravki še za 5 dni časa. No ampak od teh pet dni sta meni ostala točno dva zelo nepopolna, ker sem bila čez vikend pri Vitotu, v ponedeljek in torek pa spet veselo v šoli. Zdej sem šla že trikrat na tisti ta zgodnji vlak iz Ljutomera, ker se mi nekak drugač ni izšlo. Danes sem stopila iz vlaka in vlekla svojo kramo do doma in potem doma pred vrati spet tisti modeli s krutimi deadlajni, rekoč, da imam natanko uro in pol, da jim pošljem predlog za pogodbo. Spet mi je narasu adrenalin, konckoncev gre za dnar tukej. Pa sm pol neki računala, govorila s tremi osebnimi svetovalci (žal so programerji in ne vejo čist točno) no in zdej sem jim poslala nek predlog. Me skrbi, da je premal al pa preveč. Ma skkupej pride kr konkretn, ampak tko če pa na uro gledaš pa niti ne.

Dobr. To sm opravila.

Ta vikend smo snemal nov spot Boardwalk Casino (Rajko, kar preber, ja) in sva na hitrco pogledala, kakšen material sva si nabasala in imava uro in pol kar dobrega materiala (Vito tko prav, jaz se nisem še poglabljala). Zdej pa par dni montiranja, ko bo čas in stvar bo rešena. Mogoče 4 dni, kaj pa vem. Matr, rabila bi dva kompjutra na kupu, ne pa da se menjavava pa si gledava pod prste.  Pa dobro, sej toje tud plus, ker tko se res nekako pogovoriva o različnih varjantah.

Koleno imam stolčeno, ker sem šla scat med snemanjem in je bla čista tema in sem se spotaknila in zdaj me skor cela noga boli.

Ja, tiste slike za v gostilno so ful zapalile, jih bom napopala gor. V glavnem, Čarli, lastnik Čarlija, nama je naroču še.

Glede spotov še - očitno,da bova delala še za Posodi mi jurja. Tiha voda se pa drgač že vrti tud na SLO.

Pol mam jaz še eno naročilo sliko, pa en projekt še z nekimi fotomontažami, kar bom bl al man sam za keš nardila, ker glih ne bom izživljala svoje ustvarjalne energije. Pa dobr ajde.

Kar me veseli, je to, da res ful hitr pa dobro napredujeva z Cinema 4D, zdel nastajajo že zlo lične stvari. Tko, za samouka sva kr dobra!

Danes se veselim predavanj, ker imamo Flash in se ful igračkam in predavatelj je kul in ni mi dolgčas, kakor pri nekaterih. Drugač se znajo 4 ure kar vlečt. Zadnjič sm pri eni babi  skor umrla. V 4-ih urah, nam je privoščila samo 10 minutk pavze, govorila je pa kot dež (do zdaj si nisem predstavljala, kaj to pomeni). Igrala sem tetris in ostale onlajn špile sem vse ščekirala (na srečo smo bli pri računalnikih). Ampak babura mje šla tok na živce,da sem še igrce komi igrala. Na konc sem vseen spizdla pol ure prej ven. Ne vem, komu je razlagala, sama seb verjetno.

Kakorkoli že, ta predavanja mi mal flikajo luknje v znanju - zdej z vitotom znava že skor čist vse, kar rabiva.

Ajde zdej napopam še slikce, verjetn se vid, kere so njegove, pa kere moje.

Čavček

btw men je ta četrta ful huda

Spet v civilizaciji

Kaj nej rečem… ta teden  bo pester.  Dost stvari je za narest - od šole do enga sestanka za tisti job  - dizajn vmesnikov, do vikenda, ko spet potujem gor, ker imam nek  projekt v Murski Soboti. Kot kaže je slednji zelo pomemben za mojo prihodnost. Upam, da bo šlo vse po maslu, ker si nekak želim,d a bi se mi stvari mal naprej premaknile - od tega, da več ne bi rada živela doma pri starših - do tega, da moram počas priti do konkretnega denarja, ne sam do teh kupčkov sem pa tja.

Z Vitotom sva silvestrovo preležala pred televizijo, čisto brez energije. Jaz sem uspela tik pred polnočjo celo zakinkati. Od takrat naprej je bilo zelo…kako bi rekla…dinamično. Vstajanje ob petih zjutraj ali pa včasih bedeti do te ure, v glavnem - Vito je bil bolj priden, ker je hodil v službo in ker je rihtal še svoj stari crknjeni avto zraven, ampak oba sva zaključila z naročilom, ki nama je že tko dolgo visel na glavi. Druga stvar je, da sva bila v Murski in smo se dogovarjal za naprej in sva ta teden izkoristila za to, da sva malo bolj načekirala Cinema 4D. Skupaj je lažje, gre hitreje, pride pa tud do kakega nesoglasja sem pa tja.

Vito si bo verjetno končno zrihtal internet, trenutno si ga sicer še ne more, ampak baje da bo kmalu možno. Jaz pa si bom v kratkem kupila računalnik, ker so te stare šipše že malo prepočasne in nestabilne. In predvsem niso moje. In niso v moji sobi, ampak tukaj na “prepihu”. Sej veste - človek rabi mir, ko dela, v hiši s sedmimi ljudmi in pogostimi obiski pa to ni mogoče.

Včeraj so nas prišli iskat moja sestra in njeni (zdej bo kmal 4. član prilezel na svet) tja gor v daljne Krištance zelene. Nazajgrede smo zbil psa in smo ful sesul avto. +ustrašli smo se

Ampak tam so pa policisti res prijazni, kot prepeva Damir Jošar (policisti tu prijazni so, večkrat nam pomagajo…), Andražku so dali enga policijskega medvedka, ki ga zdej mali ne spusti iz rok (njemu se je valjda ful dogajalo).

Tko je, ene stvari mi kar uhajajo mimo, s Teo nisva uspeli niti na kavo, pa gre že nazaj v cvetoči Washington… vedno slabš bo, se mi zdi, sploh če bom polovico vsakega tedna prebila gor, kar tako kaže…

Nazaj vdomači kraj

Najprej sem na žalost nadrla mami (mora neki kasirat, če je nikjer ni blo, ko sem bila bolna)

No, hec na stran, sem šla gor v Krištance, da bi nadaljevala s tremi projekti, ki jih furam in za katere sem lepo namenila prejšnji vikend (pozno v noči se to vleče pri meni), pa sem v enem dnevu postala vroča vreča bacilov, s katero se ni dalo razpolagati. Tako sem bila odveč svojim gostiteljem in brezveze sploh rinila gor, ker nisem nič naredila. No, prvi dan sem začela eno sliko, do štirih sem slikala, ampak trpim, ker je nisem mogla nadaljevat in mam raje tovrstne slike rešene bolj na kratko. Nočem da se vleče. To ni nikol dobr. In to ni edina stvar, ki se mi vleče. Imam še dva projekta, ki se ne premakneta. Pa še kaj>

Danes npr. se mi bodo vlekla predavanja, posebno še zato, ker še nisem zdrava (nima pa smisla nalesti profesorja, ker imamo naslednjič drugega). Po drugi strani pa ne bom res imela kaj dosti od predavanj, ker bom ful smrkala in bluzila. Sej ne bi šla okuževat sošolcev, ampak je obvezno in nimam zdravniškega opravičila.

No, še nekaj me tare. Stavek  NEČESA TAKEGA NE BO POKVARILO ODNOS . Jupi presegli smo vse meje.