Slikoviti dnevnik Urške Kozak

Kaj si Hubert misli o slovenski popevki

Hubert ima zelo rad glasbo. Ponavadi ga umiri.

Z Nežo sva gledali oddajo, ko so izbirali slovensko popevko. Tako, ja. Anžej Dežan, evo ti ga. Najprej nama je Hubert zaloputnil vrata od sobe. Ker sem jih odprla, je šel v svojo sobo in ker je bilo nekam preveč tiho, sem šla pogledat, kaj počne. Skoraj cel, še posebej pa glavo, se je zavil v polivinil. Recimo, da ni suiciden in da je šlo za to, da ne bi poslušal. Ko sem mu umaknila polivinil, je natrgal časopise in se pokril z njimi. Posebej veliko si je stlačil čez glavo, rit mu je gledala ven.

V stanovanju…

stanuje tudi prašič. HUBERT. Luštn prešič, sva že ful na liniji. Morm rečt, da dojema bolj, kot marsikeri smartass, ki sem ga ozmerjala s svinjo.
Nobenmu več nam rekla svina, k bom jezna nanj.

Na svojem

Privajam se na novo stanovanje. Ni noben luksuz, v bistvu je v smešno stari hiši. Po glavi mi topotajo študentje (upam, da dans grejo, k je petek), kuhna in kopalnica sta za silo, v bistvu je vse bolj za silo, bajta je montažna (bom kr naravnost povedala: 1. montažna hiša v Jugoslaviji), za vogalom pa kadijo srednješolci in hodjo vsak jutr mimo mojga okna in mal stegujejo vratove (sam ne vidjo nč). No, kokr zdej zgleda notr, je vsen fajn, se bo dal za neki časa. Glavno, da sem na svojem. K se mi bo dal, bom dala fotke.