Slikoviti dnevnik Urške Kozak

Pesmica o guti,

07.04.2008 16:29 | Tu pišem razno |

 ki sva jo napisala s kobro

Vasovanje

Guta golta rdeče pere
iz omare vedno nove vleče
smeja se mu rdeče lice
ko tipka pametne vrstice.

Guta tipka to od jutra
trudno mu je že oko
ali roke, močne roke
novo pivo brž odpro.

Zunaj se je že zmračilo
ircarji odšli so spat
srce se guti ohladilo
in začne bolet ga vrat.

Al se guta ne opeha
hitro že na novi pir
zgodaj guta ne odneha
vedno daje ga nemir.

Skoraj žésam spato dide,
al’šini nékaj muvgla vó,
žévdkarje bravo Dlépe Vide,
držal kurca nizro kó.

Zgódaj zjutraj jespre Šérnom
hotel mizo podlo žit,
alpre bralje nékaj stihov,
mi sléčna Lépe Vide rit.

Tamu cévdan jepo glavi
gorin dol insemska kala,
bržse Guta poza bavi,
vmislih tibó fukat dala!

Mašta mašta naša Guta,
ampak munaj bólne rata,
čaka Vida nigra svojga,
al’do čaka sampi rata.

Tajo ssabljo bržpo bije
vrže njéno glavov réko,
jipo krade vseple nice
inse šeza vijev déko.

Guta, Guta, domi šlija,
seti čisto jeizro dila,
radbi drkal, pane móre,
načudna póta mujkre nila.

Tiček vroki jeo vénil,
ma saker Gute pačne rajca,
guser pavdve slana ladjo,
kjérmu črnec speče zajca.

Zdaje Guti čistvse jasno,
zakajni črnec fukal Vide.
Guser Vaferki lo vilje,
črnec vklénjen, daneu jide.

Guta bržsiv paše sabljo,
vsvoji domi šljiji bridko,
vruzak vrže šepar pirov,
živčno sipo praska ritko.
VBOJGRÉ, VBOJ, u bóga Guta,
skóčšev lópo pomo tórke,
guserja bókarpo žagal,
polpau Vaferko šupoza mórke.