Slikoviti dnevnik Urške Kozak

Najbolj svinjsko odurna knjiga

16.01.2007 12:09 | Tu pišem razno |

Heidi. Nisem mogla spat, pa sem jo prebrala v nekaj urah zvečer. Prej je še nisem oz. se ne spomnim. Groza. Skor sm umrla. Ob štirih ponoč sem bila že čisto budna in sem potem komaj zaspala.To knjigo so sforsirali, ko sem bila jaz otrok. Za otroke!

Ta superjunakinja Heidi je več naredila za človeštvo, kakor Superman, ker on sploh nima tko izostrenega občutka za etiko in moralo, kakor ona kot petletni otrok, vzgojen pri neki stari babici, ki je tako slabotna, da nonstop čepi na peči in nima pojma o svetu. No, ampak Heidi je očitno podedovala občutek za to, kaj je “prav” in kaj ne. Pomaga slabotnim in nesrečnim in z dobroto stopi še tako mrzel led, kot ga ima njen dedek okrog srca. Dedek v življenju ni delal, kar je “prav”, čeprav je “v srcu dober človek”. Vendar je veseljačil in zapravljal denar in s tem pokopal svoje bližnje (očitno so mu kljub očitnemu značajskemu primankljaju zaupali vso imetje). In potem ljudje dedka niso marali in zato je postal hudoben. Ampak Heidi ga spremeni, potane dober in prijazen možiček, da se kar kreše!

Fascinantno je tudi, kako Heidi ceni naravo in spoštuje svež zrak! Pri petih letih! In kako je vesela in kako se hitro navadi na okolje!

In kako je dobra. OStareli babici pastirja Petra pravi “dobra babica” in to samo zato, ker je babica pač uboga in slepa. To očitno pomeni, da je “dobrega srca”. Čeprav več kot očitno izkazuje svoje egoistične potrebe (četudi bi se Heidi godilo v mestu bolje, jo bi rada babica imela zase in se cmeri, ker se boji njenega odhoda in prav nič ne razmišlja o tem, da je morda za Heidi to bolje, to je sploh ne briga). MAla Heidi takoj ob prihodu v njeno hišo opazi, da ima babica razmajana okna, česar ne zna popraviti niti pastir Peter, niti njegova mati. Tako je uboga babica vsako noć prepuščena nočnim strahovom - boji se, da se ji bo hiša sesula na glavo. Hvala bogu za Heidi, ki takoj aktivira svojega dedka, o katerem vsi na mah spremenijo slabo mnenje.

In kot sem že rekla - Heidi je superjunakinja, ki uspe v enem pogovoru nadomestiti upokojenemu zdravniku umrlo ženo in hči. Zdravnik pričakuje, da bo Heidi na stara leta skrbela zanj in ona mu tudi to obljubi. Vse je urejeno - najprej bo umrl dedek, Heidi se bo preselila k zdravniku in skrbela zanj. Medtem bo zanjo skrbela dobra družina iz Frankfurta, če ji kaj ne bo šlo po sreči.

Heidi stori še eno dobro delo -  uspe motivirati svojo invalidno prijateljico iz Frankfurta, da shodi.

V knjigi spoznamo 4 zlobne karakterje, od tega so trije popolnoma  nerealistični. Pač sama gola hudobija. In sebičnost (v nasprotju z našimi “dobrimi” junaki, kiso lahko upravičeno sebični zato, ker so ubogi). Četrti karakter me je najbolj fasciniral, ker je bližje realnosti. Pastir Peter, ki je ljubosumen na vse, kar se dogaja okrog Heidi, ker bi jo hotel zase. In on je divji deček s hribov, brez moralnih zadržkov, jasno izraža jezo in grozi in vrže v prepad stol Heidine invalidne prijateljice. Vendar pa! Ves čas ga preganja strah in zanj postane življenje nevzdržno.
N jegovo hudobno dejanje se sprevrže v čudovit razplet. Klara shodi, ker stola nima več.  Peter pa ni totalni negativec - prizna greh in ko mu takoj oprostijo in obljubijo denar do konca življenja, ga kupijo v dobrega človeka.

Kaj si mislite o taki nagnusni knjigi, ki je nima rad noben otrok in katere namen ni, da buri človeku domišljijo, ampak mu jo zatolče in ga vzgaja. Ni fer, da so to knjigo tolk forsirali in risanke in vse.Bljak.