Slikoviti dnevnik Urške Kozak

Spet doma.

11.11.2006 14:22 | Tu pišem razno, Slikarski dnevnik |

Ce je to moj dom sploh se - nekam tuje mi je…

Nardila novo sliko - pokazem, ko bova oba mela po dve koncani, ker gre za eno tako manjso serijo. Narocilo.

Za spot sva nardila se eno verzijo z green screenom, tko da se ene ceste zadaj furajo, zdej bomo pa vidli, kaj se bodo odlocil. Sej drgac je vse isto, sam pac ozadje tam, kadar pojejo, ni prazno.

Opazam, da mi vec ne gre slovenscina, govorit znam se, pisat pa ze tezko. To samo zato, ker nic ne pisem, poslusam pa sam tiste cudne neslovenske spacene besede, ki so vedno postavljene v cudnem neslovenskem besednem vrstnem redu. Saj ne recem, ljubljanscina je tud ful grda in tko al tko tud zelo dalec od knjizne slovenscine, ampak nekaj pove dejstvo, da imamo ljubljancani velik manjse probleme v soli kaj lepo po slovensko napisat, kakor oni. No, jaz zdej mam ze podobne probleme kakor oni sami.

Sla sem v Mursko soboto v kino, gledat SILENT HILL. Najprej nas je blo v kinu 7, potem pa smo do konca ostali samo se trije. In film je res tako skropucalo, da ze dolgo nisem kaj takega vidla. Kakor je v zacetku obetaven, tko potem uspesno vse zaserje. Kakor v zacetku uspe ustvarit eno napetost, to potem uspesno do daske nasici, da potem vec ni nic napeto, ampak je samo se dolgocasno. Da ne omenim, da sploh ne omogoci, da bi se gledalec lahko vzivel v kakega igralca… Da ne omenim, da doloceni liki nimajo nobene funkcije. In se! Ostudno najbolj od vsega je pa to, da gre vse razlagat za nazaj z raznimi flash back-i. Skrapucalo, sploh ne ve, cesa bi se tocno oprijel, neke misterioznosti, al pa kar mogoce samo efektov. Povrh bi pa se poizkusil v vsem skupaj poiskat eno logiko, za drugacne vrste gledalcev.

Zdej bom brala neke knjige o luceh pa tko, pa o pisanju scenarija sem ze neki zacela, sam sem to pol pozabila v Ljutomeru.

BTW. kaj si kaj mislite o i feel sLOVEvenia. Mene je spet sram.